celota

Mira otros diccionarios:

• celôta — e ž (ó) 1. kar je zaključeno in sestavljeno iz dopolnjujočih se elementov: omenjene zgradbe tvorijo celoto; gradivo je avtor povezal v harmonično celoto; njegovo delo je zaokrožena celota / podrediti novo že obstoječim urbanističnim celotam; to… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• celota — (Del gr. zelotes.) ► sustantivo masculino femenino HISTORIA, RELIGIÓN Patriota judío, miembro de una secta religiosa y política que defendía, como única doctrina, la ley mosaica y la independencia nacional. TAMBIÉN zelote * * * celota n. Zelote …   Enciclopedia Universal

• celota — {{＃}}{{LM C07825}}{{〓}} {{［}}celota{{］}} ‹ce·lo·ta› {{《}}▍ s.com.{{》}} → {{↑}}zelote{{↓}} …   Diccionario de uso del español actual con sinónimos y antónimos

• celote — ⊕ celota, ⊕ celote → zelote …   Diccionario panhispánico de dudas

• svét — á m (ẹ̑) 1. celota nebesnih teles, sistemov teles in prostor, v katerem so: teorije o tem, kdaj in kako je nastal svet; star kot svet zelo / v različnih religijah stvarjenje sveta // nav. mn., navadno s prilastkom nebesno telo, sistem teh teles …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• zakljúčiti — im dov. (ú ȗ) 1. narediti, da je kaj omejena, ločena celota: zaključiti strop z letvicami / zaključiti ovratnik s čipkami / redko zaključiti vrt z živo mejo omejiti, zapreti / krožno, šilasto zaključiti okrasek 2. narediti, da postane kak skupek …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• oblást — í in i ž (ȃ) 1. možnost vplivati na koga, da ravna po določenih zahtevah, željah, če noče čutiti neprijetnih posledic: v družini je imel oblast oče; izgubiti ekonomsko oblast; po prihodu novega direktorja se je oblast te skupine v podjetju še… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• prográm — a m (ȃ) 1. skupek nalog, del, ki se določijo za uresničitev: določiti, uresničiti program; sprejeti kako nalogo, zahtevo v program; knjižni program založbe; program organizacije, vlade; program reform / program te šole je zahteven / raziskavo… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• teló — ésa s (ọ̑ ẹ̑) 1. snovni del človeškega ali živalskega bitja: mokro oblačilo se oprijemlje telesa; utrditi, zdrgniti si telo; imeti rane po celem telesu; golo, mišičasto telo; moško telo; telesa kopalcev; s perjem pokrito telo ptice; glava in… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• zaključeváti — újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da je kaj omejena, ločena celota: zaključevati ploskve s črtami / visoke omare zaključujejo prodajalno / robove zaključujejo čipke 2. delati, da postaja kak skupek celota, ki se ne more več povečevati: zaključevati… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika